Z željo približati raziskovalno dejavnost mladim, s tem pa tudi predstaviti poklic raziskovalk in raziskovalcev najširši javnosti, je v petek, 30. septembra, po vsej Evropi potekala Evropska noč raziskovalcev.

Evropski noči raziskovalcev smo se na prav poseben način pridružili tudi devetošolci naše šole. V okviru naravoslovnega dne smo se postavili v vlogo pravih raziskovalcev in iskali odgovore na raziskovalna vprašanja s področja fizike, kemije in biologije. Spoznavali smo metode raziskovalnega dela od načrtovanja raziskave, postavljanja hipotez, samostojnega merjenja in opazovanja pa vse do obdelave podatkov, analiziranja in končnega sklepanja.

Pri raziskovanju smo bili res raznovrstni. Nekatera vprašanja, na katera smo iskali odgovore: Kako različne snovi vplivajo na lom svetlobe? Ali je nihajni čas odvisen od odmika ravnovesne lege, mase uteži in dolžine vrvice? Kakšna je topnost sladkorja in soli pri različni temperaturi vode? Kako različna količina sode bikarbone vpliva na dolžino leta rakete? Kako različen naklon klančine vpliva na hitrost gibanja? Kako različna viskoznost snovi vpliva na hitrost padanja žogice? Kako različna prostornina plina v balonu vpliva na čas padanja? Kako različna masa košarkarske žoge vpliva na odboj? Kako različna temperatura vode in količina sladkorja vplivata na delovanje kvasovk v pekovskem kvasu? Kako različna telesna aktivnost vpliva na srčni utrip? Ali lahko z uporabo naravnega indikatorja razlikujemo med kislinami in bazami iz vsakdanjega življenja? In še in še.

Ob koncu smo svoje raziskovalno delo in ugotovitve predstavili sošolcem, učiteljem naravoslovnih predmetov in ravnateljici.

In kaj smo spoznali? Raziskovalci se napak ne bojimo. Iz napak se učimo. Za razvoj, napredek in doseganje uspehov so potrebne tudi napake.

Martina Vrabec