Sredino jutro s svojo sivino ni obetalo nič posebnega. Olajšani, da nam dan ne bo prinesel pretirane vročine, smo se zbrali pred krajevno knjižnico. Najprej devetošolci enega oddelka, po malici še tisti drugega.
Ogledali smo si razstavo varovanca Urbana; lego konstruktorja z izjemnimi prostorskimi sposobnostmi, spretnega na področju finomotorične manipulacije, pa vendar avtista. Ob pogledu na vesoljsko vozilo z mnogimi priključki si nismo mogli kaj, da ga ne bi podrobneje izprašali o motivaciji, ki ga je gnala. Komunikacija je bila obojestranska, vsaj za kratek čas.
Ko govorimo o sindromih (Aspergerjev, Downov, Turnerjev,…), imamo pred očmi skupek simptomov, ki se zaradi kromosomskih nepravilnosti pojavijo skupaj. Običajno jih poimenujemo po strokovnjaku, ki jih identificira. V posebnem programu v enoti Elvira Vatovec v Divači, kjer smo pokukali v dnevni utrip, imajo tri varovance z motnjo avtističnega spektra. Devetošolci so usmerjeno opazovali tri področja, pomembna za komunikacijo med ljudmi in zato, da lahko postanemo avtonomni člani družbe, ki jih pri osebah z avtizmom pogrešamo; očesni stik, govor in zmožnost rokovanja z orodjem ali pripomočki. Izkušnja jim bo olajšala razumevanje vsebin pri genetiki, o katerih so v šoli pridobili teoretične osnove.
Ni skrivnost, da vsi skupaj gradimo in soustvarjamo družbene razmere. Vsak od nas nekaj zna in vsi skupaj znamo vse. Danes smo ostali brez besed, ker smo se zavedali, da ne vemo vsega.
Anja Abram in Martina Vrabec
