Trije učenci in učiteljica Barbara Rodica smo se v okviru planinskega krožka v organizaciji Planinskega društva Sežana podali na tridnevno zimovanje na Rudno polje na Pokljuki. V petek, 15. marca 2019, smo celo dopoldne čakali, da vzamemo svoje planinske nahrbtnike in odhitimo proti železniški postaji v Divači, kjer smo se vkrcali na vlak za Sežano. V Sežani smo presedli na vlak za Novo Gorico in kar kmalu so se nam v Dutovljah pridružili še njihovi planinci ter mentorica Nina in vodnik Erik. Pot nas je vodila čez cel Kras do Nove Gorice in naprej preko Kanala ob Soči, Grahovega, Podbrda … ter vse do Bohinjske Bistrice, kjer smo izstopili. Tam smo se vkrcali na manjši avtobus, ki nas je popeljal do našega končnega cilja, Pokljuke.
Pobrali smo stvari in stekli do vojašnice, kjer smo se namestili v sobo. Sledila je zelo okusna večerja. Po večerji smo pripravili pohodne nahrbtnike za naslednji dan, igrali družabne igre, si pripovedovali vice in nato prijetno utrujeni od prvega dne sladko zaspali.
V soboto smo vstali že ob 6.00, saj nas je zbudilo spomladansko sonce. Še enkrat smo preverili, ali imamo v nahrbtnikih vso potrebno opremo, in šli na zajtrk. Po zajtrku smo se zbrali pred vojašnico, poslušali navodila vodnika Erika in začeli našo pot v hrib. Podali smo se preko smučišča na Pokljuki in čez gozdove proti Blejski koči na Lipanci. Tam smo se okrepčali z malico in popili slasten čaj. Nato smo se razdelili v dve skupini. Najmlajši učenci ter učiteljica Barbara so ostali pri koči, kjer so delali igluje, se kepali, valjali v snegu … Skratka, ni jim bilo dolgčas. Ostali pa so se podali še na dobro uro oddaljen Lipanski vrh, kjer so doživeli prečudovit razgled. Veliko smo se naučili o zimski hoji v hribe, o uporabi cepina, derez, lavinskega trojčka …
Popoldne smo se odpravili nazaj v dolino, kjer so nas čakale testenine z golažem in slastni borovničevi štruklji. Po večerji smo imeli kviz o gorah in planinstvu, igrali enko, prepevali in seveda spakirali nahrbtnike za nedeljski pohod. Sledil je nočni počitek.
V nedeljo smo se po zajtrku odpravili iz vojašnice proti Viševniku. Prečkali smo smučišče, kjer je še veliko snega. Zato smo si nadeli dereze, v roke prijeli cepine ter nadaljevali pot. Po dobrih dveh urah hoje smo prišli na Plesišče, kjer nas je čakal prečudovit razgled na Triglav, Viševnik in Ablanco.
Žal se na Viševnik nismo podali, ker je kmalu začelo pihati in se močno oblačiti. Tako smo se odločili, da se počasi podamo v dolino. Večina otrok tega spusta ne bo nikoli pozabila, saj so se po smučišču navzdol spustili kar po »ta zadnji«.
Ko smo prišli nazaj v vojašnico, smo vzeli stvari ter se s kombijem odpeljali nazaj proti železniški postaji v Bohinjski Bistrici. Vodniki smo presenetili otroke ter jih peljali na slasten hamburger in krompirček.
Po slabih treh urah vožnje smo se z vlakom pripeljali v Sežano, kjer so nas pričakali naši starši.
Tega vikenda ne bomo kar tako pozabili, saj smo spoznali nove prijatelje in se prvič podali v hribe po snegu. Seveda z velikimi pričakovanji čakamo poletni tabor. Kam se bomo podali takrat, pa naj ostane presenečenje.
Lep planinski pozdrav.
Mentorica Barbara in učenci Žan, Zarja in Samuel
