Zelje, krompir, med, mleko, jabolka…
Vse to smo potrebovali, da smo zadovoljili osnovno potrebo po hranjenju. Neprespana noč je bila neprecenljiva, za nekatere prva izkušnja o tem, kako
pomemben je za človeka nočni počitek. Kako lahko utrujenost vpliva na težave pri koncentraciji in posledično pri učenju.
Da med nami obstajajo vezi, ki ustvarjajo odnose, ti pa socialno mrežo, ki jo potrebujemo enako kot hrano, spanec in učenje, smo spoznali preko delavnic poslušanja, čustvovanja, strategij učenja in navsezadnje sodelovanja. Sodelovanja z namenom doseganja uspeha pri dogovarjanju glede pravil,
pisanju scenarijev, oblikovanju kamišibajev in skrbi za pozitivno klimo. Slednje letos ni manjkalo kljub našim posebnostim. Kajti vsak od nas jih ima-
posebnosti namreč. Zaradi njih je naše življenje pestro in pisano.
Žal nam je za učence, ki se niso mogli udeležiti Tabora. Njim namenjamo utrinke v galeriji.
Zapisala Anja Abram.
Fotografirala Barbara S. Volk.
Tabor podprle in oplemenitile Vesna Marion, Suzana Kavčič in Maruška Cerkvenik.